Težave, zaradi katerih pridemo na terapijo:

  • nezvestoba,
  • zakonski oziroma partnerski problemi,
  • problemi med otroki in starši,
  • individualni psihični problemi,
  • zlorabe in druge oblike nasilja,
  • odvisnosti,
  • motnje hranjenja,
  • depresija, tesnoba,
  • težave z identiteto in samopodobo,
  • učne težave,
  • vedenjske motnje ipd.

Lahko se vprašate

»Kako se lahko sproščeno pogovarjaš o tako osebnih zadevah z nekom, ki ti je popolna tujka? In kaj lahko nekdo, ki je mene in mojega partnerja oz. partnerko ravno spoznal, reče, da bi bilo relevantno ali uporabno?«

Veliko ljudi ima, preden pridejo na dogovorjeno uro terapije, take ali podobne misli. Nekateri celo razmišljajo, da bi dogovorjeno srečanje odpovedali. Vendar pa se po 15–30 minutah sprostijo, začnejo se počutiti razumljene in ugotovijo, da jih nihče ne obsoja, česar se zelo pogosto bojijo. Še posebej ko gre za vprašanje nezvestobe, se lahko nezvesti partnerji čutijo krive in verjamejo, da jih bom videla v negativni luči. Vendar pa je moje delo, da jih sprejmem, razumem in jim pomagam, in ne da jih obtožujem. Za efektivno terapijo je pogoj ustvariti pozitivno in zaupno okolje, kjer se oba partnerja počutita enako razumljena (nikoli ne stopim v koalicijo z enim od parterjev proti drugemu). Oba si namreč zaslužita čustveno varnost in jaz zagotovo stremim k temu, da jo zagotovim.

Potek psihoterapije …

Za terapevtska srečanja se določi stalen termin v tednu, ki ostaja praviloma nespremenjen do konca terapevtskega procesa. Vsako terapevtsko srečanje traja 45 minut. Odločitev za terapijo mora biti svobodna in prostovoljna.

Tako zdravljenje nezvestobe kot tudi drugih individualnih ali medpartnerskih vprašanj zahteva fleksibilen terapevtski pristop, ki jemlje na znanje potrebe medpartnerskega sistema, medpartnerskih težav, partnerjev kot individuumov in vlogo terapevta. Sama uporabljam tako imenovan relacijski družinski pristop, ki je vsestranski klinični model in temelji na empirični osnovi in poglobljenih kliničnih izkušnjah. Relacijski družinski pristop operira tako s teoretičnim ogrodjem za pojmovanje medpartnerskih problemov kot tudi s smernicami za intervencijo in zdravljenje. Relacijski družinski pristop je zaradi svoje sistemske orientacije, kontekstne senzitivnosti, teoretične in tehnične integracije različnih terapevtskih pristopov in tehnik zelo učinkovit model za zdravljenje različnih individualnih in medpartnerskih vprašanj (npr. nezvestobe).

Relacijski družinski model je sestavljen iz treh medsebojno povezanih aspektov ocenitve in zdravljenja:

individualnih rizičnih faktorjev vsakega izmed partnerjev, medpartnerskega odnosa in vplivov prvotne družine na sedanji odnos.

Relacijska družinska terapija se osredotoča na več medsebojno povezanih problemov naenkrat. Namen tega pristopa ni vrniti odnos v stanje, kot je bilo pred nastopom določenega problema (nezvestobe), in niti ni usmerjen v razreševanje problema kot takega. Usmerjen je namreč v osebno in medpartnersko rast in si prizadeva paru pomagati optimizirati njun odnos. Terapija se ne usmerja izključno na šibkosti in deficite odnosa, pač pa raje poudarja tako individualno kot medpartnersko moč in obstoječe možnosti v dani situaciji.

Zagotovljena je terapevtska obravnava v skladu z etičnim kodeksom AAMFT (etični kodeks zakonskih in družinskih terapevtov) ter varstvo in zaščita osebnih podatkov v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur.l.RS, št. 86/2004).

Kdo je zakonski in družinski terapevt?

Je strokovnjak za medosebne odnose. Zaključil je vsaj dve leti intenzivnega podiplomskega študija zakonske in družinske terapije in hkrati tudi intenziven proces osebnostne rasti. Je nekdo, ki z vami čuti, vam je v oporo in vas spremlja v vašem procesu osebnostne rasti in iskanja rešitev. Terapevt nima že izdelane rešitve, ne ponuja bližnjic. Lahko pa vas spremlja in spodbudi, da pogledate na problem iz različnih zornih kotov in odkrivate nove poti. Vi pa se odločite, katero novo možnost boste preizkusili.
Sprememba, ki naj bo trajna, mora namreč priti iz vas. Morate jo začutiti v sebi in se zanjo res odločiti. Skupaj z vami išče nove načine za soočanje z individualnimi, partnerskimi ali družinskimi izzivi. Obravnava širok spekter resnih kliničnih problemov, kot so: zakonski oziroma partnerski problemi, problemi med otroki in starši, individualni psihični problemi, zlorabe in druge oblike nasilja, odvisnosti, motnje hranjenja, depresija, tesnoba, težave z identiteto, samopodobo, učne težave, vedenjske motnje ipd. Izvaja različne programe oz. dejavnosti: individualne in skupinske obravnave, delavnice, izobraževalne, preventivne in druge programe za posameznike, pare, družine, skupine in podjetja. V določenem kriznem trenutku lahko tudi svetuje oz. vas usmeri še k drugim strokovnjakom, če presodi, da je to potrebno (npr. k zdravniku, psihiatru, na zdravljenje odvisnosti ali motenj hranjenja, na center za socialno delo, policijo, k šolski svetovalni službi ipd.). Redno skrbi za dodatno strokovno spopolnjevanje in spremlja razvoj novih dognanj na področju svoje stroke. Izpolnjuje tudi dodatne kriterije, ki jih določa Združenje zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije.